Več besedila:
Nemško govoreča manjšina v Sloveniji še vedno ni v celoti uradno priznana, kar je v nasprotju z zavezami, ki jih je Slovenija sprejela s podpisom in ratifikacijo Listine Sveta Evrope o regionalnih in manjšinskih jezikih in s podpisom Okvirne konvencije Sveta Evrope o manjšinah. Odbor strokovnjakov, pristojen za jezikovno listino Sveta Evrope, je šele pred kratkim objavil novo poročilo o pregledu Slovenije in jasno ugotovil, da je uporaba nemščine kot maternega jezika manjšine s strani slovenske države diskriminirana.

      Koncept, ki ga je novembra 2022 predstavila nemško govoreča manjšina v Sloveniji za pravno enakopravnost nemškega jezika in narodne skupnosti v Sloveniji z italijansko in madžarsko manjšino, je to revizijsko poročilo v bistvu potrdilo.

Nemško govoreča manjšina v Sloveniji si kljub svojemu nesprejemljivemu položaju dolgoročno prizadeva za doseganje pravne enakosti in krepitev svoje društvene strukture v Sloveniji:

Na proslavi, posvečeni deseti obletnici ustanovitve folklorne skupine Kočevarjev staroselcev v Občicah, je to ponovno postalo jasno: 140-člansko društvo nemških Kočevarjev je povabilo goste v zdraviliško mesto Dolenjske Toplice, kjer so pod pokroviteljstvom župana občine Franca Vovka pripravili impresivno jubilejno proslavo.

    Republiko Avstrijo je zastopal veleposlanik Dr. Konrad Bühler, Zvezno republiko Nemčijo pa veleposlanica Sylvia Groneick, kar je nemško govoreča manjšina razumela kot pomemben znak podpore obeh držav.

     Fundacijo Stiftung Verbundenheit iz Nemčije je zastopal predsednik sveta fundacije Hartmut Koschyk, združenje nemških manjšin-Arbeitsgemeinschaft Deutscher Minderheiten (AGDM) pa njegov predstavnik Bernard Gaida.

     Nemška manjšina v Romuniji že desetletja vzdržuje tesne stike z nemško manjšino v Sloveniji prek predsednika Banatskih Nemcev Erwina Josefa Tigla in je na praznovanje v Kočevje pripotovala s plesno in glasbeno skupino. Prisotni so bili tudi številni podporniki iz Avstrije, na primer Alpsko kulturno društvo iz Gradca na avstrijskem Štajerskem s predsednikom dr. Alexandrom Maicovskim.

    Predsednica nemško govorečih društev v Sloveniji Urška Kop pa je z veseljem sprejela tudi predstavnike slovenskega ministrstva za kulturo.

     Pred samim praznovanjem obletnice je potekala še okrogla miza o dodani vrednosti večjezičnosti za mlajšo generacijo. Postalo je jasno, da slovenska država zaradi nepriznavanja nemško govoreče manjšine mladim generacijam manjšine onemogoča, da bi se v nemških (dvojezičnih) vrtcih in šolah seznanili z nemškim maternim jezikom, kar ogroža prihodnost nemško govoreče manjšine v Sloveniji.

       Kljub obstoječemu kulturnemu sporazumu z Avstrijo Slovenija nemško govoreči manjšini še vedno noče zagotoviti enakih pravic in možnosti za razvoj, kot jih ima slovenska manjšina v Avstriji. Forum za dialog, ki ga je ustanovila slovenska vlada, žal doslej ni prinesel nobenega napredka, kot je v panelni razpravi poročal predstavnik krovne organizacije nemško govorečih društev v Sloveniji Jan Schaller.

      Erwin Josef Tigla je pojasnil zgledno nemško manjšinsko zakonodajo in podporo, ki jo imajo vsa leta v Romuniji ter obžaloval, da Slovenija ne sledi romunskemu zgledu. Veleposlaniki Avstrije in Nemčije ter Hartmut Koschyk, Bernard Gaida in Dr. Alexander Maicovski so obžalovali pravni položaj nemško govoreče manjšine v Sloveniji in zagotovili, da jim bodo še naprej nudili moralno in materialno podporo.

     Več kot dvourna kulturna proslava z več kot 500 gosti v kulturnem centru v Dolenjskih Toplicah je ponudila pisan prerez raznolikosti nemške in slovenske kulture, pri čemer se je otroška in mladinska skupina Kočevarjev-staroselcev, ki je bila ustanovljena šele pred enim letom, prvič predstavila širšemu občinstvu iz domovine in tujine.

      Otroci in mladi so za svoje plese in pesmi, nekateri so bile tudi v nemškem kočevarskem dialektu, poželi bučen aplavz. Ustanovitev otroške in mladinske skupine je rezultat poletnega jezikovnega tabora, ki ga je društvo Kočevarjev-staroselcev lani organiziralo v svojem kulturnem centru v Občicah. Oba veleposlanika in gostje iz Avstrije, Romunije in Nemčije so nemško govoreči manjšini v Sloveniji na kulturni proslavi zagotovili tudi svojo brezpogojno solidarnost.

       Predsednik Društva Kočevarjev-staroselcev Primož Primec je v ganljivem govoru ob koncu kulturne prireditve obljubil, da bo nemško govoreča manjšina na Kočevskem kljub vsem težavam in preizkušnjam še naprej ohranjala kulturno in zgodovinsko dediščino svojih prednikov ter nemški in kočevarski materni jezik.

     Praznovanje obletnice se je končalo s sprejemom z kočevarskimi dobrotami na trgu pred kulturnim domom v Dolenjskih Toplicah, ki je bil tudi močen javni signal o samopotrjevanju nemško govoreče manjšine v Sloveniji.

     Ob 10. obletnici ustanovitve folklorne skupine Kočevarjev staroselcev v Občicah je bilo naslednji dan v Kulturnem centru Kočevarjev-staroselcev v Občicah še vsakoletno, tokrat že 28. srečanje Štajercev, na katerem so Alpenländische Kulturverband Graz, Demokratični forum Banater Berglanddeutsche in Kulturno društvo nemško govorečih žena „Mostovi“ iz Mariboru pod vodstvom Veronike Haring, poročali o svojem delu. Hartmut Koschyk pa je predstavil prizadevanja fundacije Stiftung Verbundenheit za vključitev nepriznane nemško govoreče manjšine v Sloveniji v podporni program nemškega zveznega ministrstva za notranje zadeve za nemške manjšine.

    V okviru ekskurzije, ki je sledila, so obiskali zapuščene vasi nemško govoreče skupnosti na Kočevskem in se ob spominskem kamnu na Hohe Gatschen/Gače z molitvijo in položitvijo venca spomnili usode prebivalcev teh vasi.

    Hartmut Koschyk se je s predstavniki posameznih nemško govorečih društev pogovarjal o prošnjah za vključitev v program financiranja Zveznega ministrstva za notranje zadeve. Gospod Koschyk je bil ob obisku v Mariboru zelo navdušen nad prostori društev ter njihovim kulturnim in jezikovnim programom, ki ga izvaja.