10. DNEVI KOČEVARSKE KULTURE
Dolenjske Toplice – S popoldanskim prikazom izdelave prave pobolice, posebne potice, ki so jo Kočevarji pripravljali ob praznikih in pomembnih dogodkih, so v Dolenjskih Toplicah v četrtek 6. junija začeli že tradicionalne 10. dneve kočevarske kulture, ki jih tokrat pod častnim pokroviteljstvom ministrstva za kulturi pripravlja Občina Dolenjske Toplice v sodelovanju z domačim Društvom Kočevarjev staroselcev.
Svečana otvoritev že 10. tradiconalnih dnevov kočevarske kulture je bilo zvečer v veliki dvorani kulturnega centra v Dolenjskih toplicah, v avli pa so otvorili potujočo razstavo dr. Mitje Ferenca »Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem«.
Kočevarji so nemško govoreča narodna skupnost, ki je živela in živi še danes na nemško govorečem otoku, ki se je včasih raztezala na 860 km2, kjer so zgradili 177 vasi, v katerih je živelo kar 28.000 ljudi.
Kočevske Nemce so na Kočevsko naselili Ortenburški grofje v prvih treh desetletjih 14. stoletju iz zgornje Koroške in vzhodne Tirolske in so na tem ozemlju živeli vse do izselitve 1941 v Posavje, na Štajersko. Le nekaj sto se je uspešno izognilo prisilni preselitvi. Največ pa jih je ostalo prav v črmošnjiško-poljanski dolini. Po drugi svetovni vojni so skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili prisilno ali prostovoljno tedanjo novo nastalo Jugoslavijo. »Potomci, ki danes živijo na tem območju, si zaslužijo, da se njihova zgodovinska poselitev ohranja kot tradicija in tako je tudi naše društvo od ustanovitve leta 1992 prevzelo temeljno nalogo, da ohrani njihovo identiteto nemško govorečih Kočevarjev,« je povedal Primož Primec, predsednik Društva Kočevarjev staroselcev, ki imajo svoj sedež v Občicah, kjer je tudi muzej njihove kulture.
Na slovesnosti ob odprtju jubilejnih dnevov kočevarske kulture, je zbrane najprej nagovorila Urška Kop, ki je članica omenjenega društva že od malih nog, sicer pa aktualna predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Kot je dejala, je zelo počaščena in ponosna, da občina Dolenjske Toplice, ki je tudi idejna vodja teh dnevov, tako močno podpira ohranjanje kočevarske kulture in kočevarskega jezika ter jih tudi finančno podpira. Za podporo se je zahvalila tudi kulturnemu ministrstvu, ki je prepoznalo njihova prizadevanja, pa tudi avstrijskemu veleposlaništvu, ki društvom v Sloveniji stoji ob strani tako finančno kot moralno.
Topliški župan Franc Vovk je izpostavil, da Društvo Kočevarjev staroselcev ohranja zelo pomembno vlogo, se posebej danes, ko govorimo o Evropi narodov, o multikulturalnosti, »in da nas tudi s pomočjo Dnevov kočevarske kulture spominjajo na neke pretekle načine življenja in običajev, ki so bili v navadi v teh krajih«. Avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Elisabeth Ellison-Kramer pa je med drugim vsem položila na srce, »da lahko nastopite samozavestno in ponosno, da govorite svoj jezik, ki je nekaj posebnega, da bodo vsi vedeli, da ga ne govori le peščica, temveč vas je veliko več, ki ga tudi dobro razumete. Vesela sem, da ste letos tudi program prireditev pripravili dvojezično, slovensko-kočevarsko, ker s takim spodbujanjem jezik ne bo izumrl..Avstrija in tudi naše veleposlaništvo vas pri tem rade volje podpre.«
Potujočo trojezično razstavo pod naslovom »Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem« je predstavil njen avtor dr. Mitja Ferenc: »Leta 1993 se mi je ponudila priložnost, da sem v Ljubljani v Cekinovem gradu po nekaj letnem zbiranju in preučevanju gradiva pripravil razstavo Kočevska. Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, ki je v spremenjeni obliki potem od leta 2014 bila predstavljena in še vedno je v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kočevju.« Pred 17 leti pa je ekipa muzeja pod vodstvom tedanjega direktorja Ivana Kordiša predlagala, da bi uredili še nekaj prenosljivih panojev, ki bi omogočili predstavitev kočevarske zgodovine tudi v drugih krajih. »In tako je nastala ta majhna potujoča razstava, ki je bila pravzaprav v nekem smislu prvič predstavljena na Dunaju pred 17 leti.«
Na panojih je, kot je dejal, prikazana pravzaprav vsa tragika te krute zgodovine nekdanjega nemškega jezikovnega območja na Kočevskem, ki je merilo preko 800 kvadratnih kilomerov. »Če ponazorim samo z nekaj številkami: od 177 vasi jih več kot 100 ne obstaja več, prerasel jih je gozd, od 123 cerkva jih je 95 uničenih ali v ruševinah, od 400 kapelic in znamenj smo jih uspeli najti le eno desetino ter od 38 nekdanjih pokopališč je večina bila zravnanih z zemljo ali pa so bili nagrobniki Kočevskih Nemcev v nemščini odstranjeni. Ampak kljub temu, vsaj pokopališča – tista redka, ki so ostala – označujejo to zgodovino in kulturno dediščino, ki je danes žal ni več, nagrobniki pričajo, da je tukaj 600 let živela nemška manjšina,« je orisal in dodal, da sedaj to izginulo kulturno dediščino poskušajo prikazati vsaj z razstavami, knjigami in drugimi pripomočki in s tem ohranjamo spomin na pomembno kulturno dediščino tega območje v Sloveniji.
Slovesnost so z nastopom obogatili pevska skupina in otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev staroselcev, slednja se je prvič predstavila javnosti, otroška folklorna skupina OŠ Belokranjskega odreda Semič ter učenca osnovne šole Dolenjske Toplice Eneja in Tilen Sepaher.
Bogat program 10. dnevov kočevarske kulture
V naslednjih treh dneh do nedelje so se zvrstili še številni raznovrstni dogodki. Tako so v petek zvečer v Muzeju Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah pripravili filmski večer o Kočevarjih, kjer je Herman Leustek predstavil celoten arhiv filmov o Kočevarjih, ki jih hrani Gottschee Digital v Avstriji. V Avstriji na Koroškem namreč živi veliko izseljenih nemških Kočevarjev.
V soboto so že navsezgodaj pričeli slikarski ex-tempore Dolenjske Toplice 2024, ob 9. uri pa je imel v dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah predavanje Mihael Petrovič mlajši, ki je predstavil tri zgodbe Kočevarjev, med drugim o pilotu in graditelju letal Hansu Ramorju.
Posebej svečano je bilo nekoliko pozneje, ob 11. uri v bližnji župnijski cerkvi Sv. Andreja v Kočevskih Poljanah, saj je dvojezično mašo vodil novomeški škof dr. Andrej Saje. Svečano vzdušje je popestril še komorni zbor Hugo Wolf iz Maribora, ki je med samo mašo zapel nekaj sakralnih pesmi, primernih temu dogodku.
Bolj veselo je bilo potem v soboto popoldne, prav tako v Kočevskih Poljanah na vrtni veselici, kjer je prisotne zabaval ansambel Topliški fantje, seveda pa so člani Društva Kočevarjev staroselcev pripravili še nekaj kulturnih točk. Nastopili so pevska, otroška in folklorna skupina Društva Kočevarjev staroselcev, folklorna skupina Izvir in ljudske pevke Rožce ter Cantate Domino iz Kočevja.
Zadnji dan, v nedeljo so že dopoldne pripravili predstavitev knjige zakoncev Riedl, ki sta natisnila 1000 stransko knjigo »Gottschee lebt – Kočevje še živi«, skoraj pravi leksikon o nemških Kočevarjih. V živo so si potem ogledali še ruševine vasi Stari Tabor in Novi Tabor in zaključili deseto srečanje z vodenim ogledom muzeja Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah 9, ki seveda vabi na ogled tudi druge obiskovalce.