»Dediščina stare Avstrije v parlamentu«
Predstavitev razstave »BLICKWECHSEL: Das Erbe Altösterreichs« je v ponedeljek, 29. junija 2026, ob 15.00 organiziral predsednik državnega sveta avstrijskega parlamenta, gospod Walter Rosenkranz. Celotni koncept razstave pa je na kratko gostom predstavil dr. Florian Kührer-Wielach, kustos razstave in direktor Inštituta za nemško kulturo in zgodovino jugovzhodne Evrope na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Po odprtju razstave je bil organiziran voden ogled po celotni razstavi, ki je razdeljena na posamezne sklope.
Spomin, integracija in demokratična udeležba so bistveni sestavni deli žive demokratične družbe. K temu seveda spada tudi zgodovina nemško govorečih nekdanjih Avstrijk in Avstrijcev- Altösterreicher.
Z razpadom Habsburške monarhije so nastale nove nacionalne države. Tako so se nemško govoreči prebivalci v teh novo nastalih državah naenkrat znašle zunaj Republike Avstrije. Ti »nekdanji Avstrijci- Altösterreicher« so bili stoletja del večjezičnega, kulturno prepletenega prostora. Preobrati v obdobju med obema vojnama, nacizem in druga svetovna vojno so globoko zaznamovali, spremenili njihovo življenje. Med leti 1944 – 1947 so bili milijoni nemško govorečih ljudi prisiljeni v beg ali pa so bili izgnani.
Mnogi so prišli v Avstrijo, ki jo je vojna precej uničila. Tu se je začel ob pomanjkanju proces integracije pregnanih, ki je z leti postal vse uspešnejši. Tudi sam parlament se je že zgodaj začel ukvarjati s položajem izgnanih: z vprašanji državljanstva, socialne varnosti ter političnega in družbenega sodelovanja. V sodelovanju med zvezno vlado, zveznimi deželami in občinami, civilno angažiranimi in osebno pobudo posameznikov so skupno ustvarili pogoje za bivanje in delo v novi domovini. V nekaj desetletij so tako izgnani Altösterreicherji postali sestavni del avstrijske družbe in tudi del njenega zgodovinskega spomina.
Kdo so nekdanji Avstrijci in Avstrijke- Altösterreicherji ?
Enostavnega odgovora ni. Poimenovanje izvira iz porekla-narodne pripadnosti, jezika, tradicij in lastnega opredeljevanja. V to skupino spadajo nemško govoreči prebivalci iz območij-dežel, ki so po letu 1918 ostale izven novih meja novo nastale države Republike Avstrije, a so bili zgodovinsko tesno povezana z nekdanjo Avstro-ogrsko monarhijo, njihovo nekdanjo domovino.
Po prvi svetovni vojni je Habsburška monarhija razpadla. Republika Avstrija je postala ena od njenih naslednic. Domovina mnogih nemško govorečih ljudi pa je sedaj bila zunaj Avstrije. Nekateri, preseljeni in izgnani, so postali del nove avstrijske družbe. Večinah teh nemško govorečih prebivalcev pa so še naprej živeli na območjih, kjer so prebivali doslej in so se rodili na območjih nekdanje Habsburške monarhije.
Od kod izvirajo prišleki nemško govoreči Altösterreicherji?
Nemško govoreči Altösterreicherji nekdanji Avstrijci in Avstrijke, ki so prišli v Avstrijo zaradi preseljevanja, bega ali prisilnega izgona, izvirajo iz različnih regij nekdanje Habsburške monarhije: iz čeških dežel, iz Galicije, Bukovine in Karpatskega območja, iz Transilvanije, Bačke, Banata in Slavonije ter iz Kočevskega, Kranjske dežele , Spodnje Štajerske; podeželja in mest nekdanje monarhije.
Po drugi svetovni vojni so v Avstriji našli svoj novi dom sto tisoči nemško govorečih iz območij nekdanje habsburške monarhije. Razstava »Blickwechsel. Das Erbe Altösterreichs pripoveduje zgodovino, in se prične še pred prelomnimi dogodki.
Razstava nas popelje nazaj v stare domovine, v čas poselitve, sobivanja, političnega sodelovanja in kulturnega vpliva – ter se nadaljuje v begu po preživetju, nasilnem izgonu, integraciji v novo okolje in spominjanju na stare čase. Razstavni eksponati in vitrine na podlagi izbranih eksponatov prikazujejo, kako ta evropska dediščina še danes zaznamuje Republiko Avstrijo.
Besedilo in fotografije povzete z zahvalo © Parlamentsdirektion