Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin je začela veljati leta 1998, velja v 38 državah podpisnicah, tudi Slovenija je podpisnica te konvencije, ki je celovita mednarodna pogodba, katere cilj je zagotoviti varstvo pravic oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam v posameznih državah članicah-podpisnicah.

Izvajanje Okvirne konvencije spremlja odbor ministrov Sveta Evrope skupaj s svetovalnim odborom za Okvirno konvencijo, ki ga sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov. Vsakih pet let vsaka država pogodbenica predloži svoje poročilo, ki ga v drugi fazi z obiskom države preveri delegacija svetovalnega odbora in na osnovi obiska, pogovorov »s prizadetimi manjšinami« v državi pripravi svetovalni odbor svoje poročilo-mnenje. Državne oblasti lahko pošljejo na to poročilo svetovalnega odbora pripombe, v zadnji peti fazi pa odbor ministrov sveta Evrope sprejme resolucijo o posamezni državi, ki vsebuje priporočila državi za takojšnje ukrepanje- uresničitev zahtev manjšin v tisti državi.

Tak svetovalni odbor za okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin obišče vsako državo članico vsakih pet let z namenom v praksi ugotoviti izpolnjevanje priporočil, ki jih je svetovalni odbor izdal v preteklih obdobjih. Tokratni obisk svetovalnega odbora v Sloveniji poteka v okviru 6. cikla spremljanja izpolnjevanja Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji. Zadnji tak obisk Slovenije je bil leta 2021.

V sredo, 4. marca je omenjena delegacija obiskala Zvezo kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji v prostorih Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah, kjer imajo Kočevarji staroselci tudi svoj muzej.

Predstavniki v Sloveniji nepriznane nemško govoreče manjšine, predsednica Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji Urška Kop, Jan Schaller, predsednik Zveze Kočevarjev in Štajercev v Sloveniji ter gostitelj Primož Primc so delegaciji podrobno predstavili nesprejemljivi položaj nepriznane nemško govoreče manjšine v Sloveniji, ki je kot avtohtona manjšina na tem ozemlju priznana že iz časov kraljevine Jugoslavije. Predstavili so jim dobro sodelovanje na lokalnih nivojih, s posameznimi občinami, kjer delujejo, medtem ko je sodelovanje s slovenskimi vladnimi organizacijami iz leta v leto slabše. Vlada in ministrstva sicer v medijskih objavah zagotavljajo dobro sodelovanje, kar pa je po mnenju nepriznane manjšine farsa in žalitev, saj to manjšino politika niti noče imenovati narodno skupnost, kot imenuje sicer tudi nepriznane manjšine iz nekdanje Jugoslavije.

Predstavniki nemško govoreče manjšine so tako podrobno predstaviti neprimerno delo sicer visokozveneče Stalne delovne skupine za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče »etnične skupine« pri ministrstvu za kulturo tudi na praktičnem primeru, ko bi moral biti naslednji četrti sestanek sklican že januar lanskega leta, pa vabil še sedaj ni.

Podrobno so predstavnikom tudi razložili ustavno pritožbo, saj jih slovenska politika še vedno žaljivo poimenuje »etnična skupina«, slovenska politika pa očitno pozablja, da je v 61. členu slovenske ustave zapisano le narod in narodna skupnost in je torej sklicevanje na »etnično skupino« protiustavno in žaljivo, na kar manjšina opozarja ob vsakem pogovoru, tudi tokrat.

Turobno vzdušje je ob koncu srečanja »popravil« Primož Primc z video predstavitvami folklornih in pevskih skupin Društva Kočevarjev staroselcev in tako dokazal, da so Kočevarji in kočevarščina še vedno zelo živi. Predsednica Zveze Urška Kop, sicer tudi sama članica Društva Kočevarjev staroselcev pa je po video predstavitvah dodala, da je žal treba veliko truda in časa vložit v pridobivanje finančnih sredstev in tako zmanjka časa za vsebino. Ob rednem financiranju bi lahko v društvu naredili še veliko več, saj je med ljudmi velik interes po ohranjanju nemške kulture, a žal marsikaj zaradi zelo omejenega financiranja ni mogoče uresničiti, saj samo dobra volja in prostovoljno delo nista dovolj.

Po končanem pogovoru je starosta Društva Kočevarjev Staroselcev Hans Jaklitsch gostom še razkazal muzejsko zbirko o 700 letnem življenju nekoč kar 28.000 nemških prebivalcev med kočevskimi gozdovi, kjer so ustvarili kar 177 vasi, ki so danes žal večinoma le še ruševin

Foto Primož Primc